Proizvajalec kopalk in drugih športnih oblačil Speedo je eden največjih dobitnikov Olimpijskih iger v Pekingu. Praktično ni bilo dneva, ko svetovni mediji ne bi govorili o novih kopalkah in rekordih, ki so bili preplavani s pomočjo Speedo kopalk LZR Racer. Glavni junak in prvo ime tega proizvajalca je Michael Phelps. Speedo bo Phelpsu izplačal tudi posebno nagrado milijon dolarjev nagrade za osvojitev 7 ali 8 zlatih medalj. Ta znesek pa ni nič v primerjavi z vrednostjo promocije, ki jo je ta proizvajalec športne opreme prejel v času OI. Pri Speedu pričakujejo, da bodo v naslednjem mesecu podvojili prodajo športnih oblačil.
Od februarja letos, ko je bile kopalke predstavljene prvič so plavalci s pomočjo teh kopalk postavili že 67 svetovnih rekordov. Plavanje je s pomočjo Michaela Phelpsa in njegovega lova na 8 zlatih medalj doživelo izjemno gledanost. Ameriški televizija NBC, zaradi katere so plavalci svoja finala plavali ob ” jutranjih” urah, je izmerila rekordne kvote gledanosti. Zgodba lova na legendarni rekord Marka Spitza je bila velik motiv, zaradi katerega se je napetost povečevala iz dneva v dan. Končni rezultat so rekordne gledanosti plavalnih tekmovanj v zgodovini Olimpijskih iger za ameriško tržišče. Vsak dan si je tekmovanja(v TV prenosu, posnetku, preko interneta, ali mobilnih naprav) ogledalo več kot 100 milijonov gledalcev. Velik dvig obiskanosti so zabeležile tudi spletne strani NBC-ja.
Rekordna zgodba, ki jo v Pekingu spisal Michael Phelps je odličen primer win-win-win partnerstva. Plavalec, proizvajalec oz. sponzor in medijska hiša, vsi so v tem olimpijskem tednu veliko pridobili.
Proizvajalec športne opreme Nike je poznan po inovativnih in kreativnih pristopih pri trženju svoje znamke. Nike je podjetje, ki je “perfekcioniralo” t.i. trženje iz zasede (ambush marketing). Novemu poglavju v tem spornem načinu konkuriranja uradnim sponzorjem dogodkov bomo najbrž priča ravno te dni ob odprtju Olimpijskih iger v Pekingu.
Da pa imajo pri Nike-u še več dobrih idej za komuniciranje svoje blagovne znamke so dokazali pri produkciji, po mojem mnenju izjemnega, športnega dokumentarca z naslovom Road To Redemption. Dokumentarec, ki ima veliko skupnega z resničnostnimi šovi opisuje prikazuje pot ameriške košarkarske reprezentance na poti v Peking. Pot ima en in edini namen, osvojiti zlato in s tem Ameriki vrniti tisto kar je njihovega. Ideja tovrstnih oddaj sicer ni povsem nova, saj so podobno zasnovane oddaje kar redna vsebinska oblika na marsikateri športni televiziji v zadnjem letu ali dveh. Dokumentarec Road To Redemption se te dni vrti na ameriškem ESPN-u in prikazuje ameriško reprezentanco pri njihovih treningih in piljenju ekipnega duha, ameriško košarkarsko zgodovino od leta 1992 dalje, v njem pa ne pogrešamo niti ameriških domoljubnih parol, vojaške tradiciji in še česa. Čeprav je vse skupaj zasnovano kot veliki ameriški šov in kamere skrijejo marsikaj se že na prvi pogled opazi osredotočenost in resnost pristopa letošnje ekipe.
Skratka ta resničnostni športni dokumentarec je odlična ideja pri kateri je imel glavno vlogo prav Nike. Le ta je skupaj z odgovornimi v NBA tudi zaslužen za realizacijo tega zanimivega projekta. Nike je med drugim tudi opremljevalec copat velike večine košarkarjev(11 od 12-tih) v letošnji ameriški reprezentanci. Znameniti NIKE-ov logo pa se pojavlja v skoraj vsakem kadru. Dokumentarec je na voljo tudi na spletni strani tega podjetja in je odlična promocija Nike-a hkrati pa ponuja nov pogled na največje zvezde in njihovo življenje. Celotna ameriška reprezentanca z njim pridobiva na verodostojnosti in spoštovanju. Skratka po ogledu 3/5 te serije je moj favorit za olimpijski turnir v košarki znan. ZDA seveda, le kvota na stavnicah je dokaj slaba, zato se stavit tokrat ne splača.
Olimpijske igre bodo za vse športne navdušence vrhunec športnega leta. Pred igrami me je presenetilo prijazno povabilo urednikov blogerskega časopisa Drugi Svet, da bi kot gostujoči bloger nekaj mojih zapisov objavil tudi v okviru njihovega portala. Torej bo več o igrah bo v naslednjih tednih napisanega na portalu Drugi svet.
Zanimivost olimpijskih iger pa je tudi v številu športnih panog, ki potekajo pod okriljem enega tekmovanja. Podelili bodo nekaj več kot 300 kompletov medalj v nekaj več kot 30 športih. Za vsakega se bo zagotovo našlo kaj zanimivega. Najbolj vzdržljivi pa si bodo privoščili športni maraton dolg 16 dni. Torej v anketi levo zgoraj me zanima, katera športna panoga je najbolj zanimiva skozi vaše oči. Kaj bo tisto kar vas bo na teh igrah najbolj zanimalo? Se priporočam za vaše odgovore.
Z moje strani bi bil odgovor v tem vrstnem redu: atletika, košarka, plavanje, odbojka na mivki,… ja in še en šport, ki ga večinoma spremljam le ob olimpijskih igrah: hokej na travi.
Le malo je oglaševalskih sloganov, ki so se tako zakoreninili v naše življenje kot Nike-ov “Just do it“. Prvič ga je Nike uporabil v TV oglasu julija 1988. Tudi po 20-tih letih slogan ni izgubil svežine, hkrati pa je postal sinonim za odločnost marsikoga, tudi izven športnih tekmovališč. Dan Widen najbrž pred 20 leti še ni vedel, da je ustvaril slogan za “večnost”. Tudi pri današnjem športnem velikanu Nike takrat najbrž niso upali niti sanjati o uspehu, ki jim ga bo oglaševalski slogan prinesel v naslednjih 20 letih. Njihova prodaja je v naslednjih 10 letih poskočila za nekajkrat tržni delež v ZDA pa se je povečal iz 18 na 43 odstotkov. Še pomembnejši je globalni apel tega slogana, saj ga je izjemno lahko prenesti kamorkoli.
Dvajset let je dolga doba in marsikaj se v tem času spremeni. Dobri slogani se očitno ne. Nike je vmes sicer poskusil z novim “I can“, ki pa ga je prepustil oziroma žrtvoval staremu a še vedno vitalnemu “Just do it”. 20-letno obletnico bodo v Nike-ju seveda proslavili na njihov način, s še večjo, boljšo in bolj odmevno kampanjo. Leto 2008 je športno bogato leto, ki ga je potrebno izkoristiti. V ta namen so pred dnevi v Aziji in Južni Ameriki že sprožili oglaševanje njihove nove kampanje, ki so jo poimenovali Courage. Začetek kampanje v Evropi in ZDA je predviden 8. avgusta, na dan otvoritve OI v Pekingu. Še enkrat več bodo marketinški strokovnjaki tega športnega velikana s pridom izkoristili olimpijske igre za svojo promocijo, čeprav niso med uradnimi sponzorji iger.
Nike je v teh letih postal tudi sinonim hitro rastoče športne industrije, zato ima teh 20 let velik simbolični pomen tudi v športu. Komercializacija športa, ki jo je med drugim spodbujal tudi Nike je v teh letih dosegla izjemne razsežnosti. Leto začetka uporabe tega slogana pa sovpada tudi z dokončno komercializacijo v športu. V teoriji športnega marketinga sicer sicer velja za enega začetnikov tega pojava Horst Dassler (sin ustanovitelja Adidasa), ki je v prvi načrtno pridobival atlete, da so tekmovali v Adidasovi opremi, kasneje pa je ustanovil svojo športno marketinško agencijo ISL.
Olimpijske igre v Pekingu so pred vrati, v olimpijsko vas že prihajajo prvi športniki s seboj pa vsaj nekateri nosijo tudi “skrito orožje” v obliki zaščitnih mask, ki jih bodo varovale pred slabim zrakom v kitajski prestolnici. Novico, da imajo olimpijske odprave s seboj zaščitne maske so že potrdili v Japonci in Američani. Oboji trdijo, da so njihove maske tehnološka novost in bodo ob uporabi le teh odločilno vplivale na njihovo zdravje in potencial, ki ga bodo lahko razvili športniki v času njihovega tekmovanja.
Čeprav je še pred nekaj meseci predsednik olimpijskega komiteja Jacques Rogge trdil, da je nošenje takih mask popolnoma brez pomena, saj naj ne bi imele učinka. Proizvajalci in tudi nekateri športniki, ki so jih že imeli možnost testirati so drugačnega mnenja. Nošenje mask v času prostega gibanja po prizoriščih naj bi občutno vplivalo na sposobnost športnika v času njegovega nastopa. Ameriški triatlonec Jarrod Shoemaker je že napovedal, da bo masko nosil tudi na otvoritveni slovesnosti. Zaveda se, da bo deležen zbadljivk in posmehovanj nekaterih, a na Kitajskem je že tekmoval in prepričan je, da bo s tem občutno izboljšal stanje njegovih pljuč, kar bo ključnega pomena za rezultat na tekmovanju.
Bomo na olimpijskih igrah deležni povsem novih prizorov “športnikov brez obraza”? Res si je tak scenarij težko predstavljati še posebej, ker smo v času, ko nekateri športniki s svojim obrazom služijo milijone. Bodo tokrat v želji po zlatu zakrili svoj obraz? Bodo svoje zdravje tako varovali tudi slovenski športniki? Zaenkrat o tem še ni bilo slišati ničesar, a najbrž se tudi kdo med njimi zaveda grožnje slabega zraka za njihov rezultat.
Koliko mask bo v resnici uporabljenih bomo videli kmalu. Dejstvo je, da pogled na športnike z maskami ne bo dajal pozitivnega imidža tem igram in gostiteljici iger. Kitajske oblasti zagotavljajo, da bo v času iger zrak zaradi ustavitve večine prometa in industrije skoraj “čist”, a grožnja športnikov brez obraza ostaja. Kljub temu pa bo teklo življenje v Pekingu naprej tudi po igrah. In takih mest, ki se dušijo v slabem zraku je še veliko. Pravzaprav se dušimo vsi. Morda pa bi imel pogled na športnike z masko tisti pravi “wake-up” efekt za vse, ki na tem svetu odločajo in odlagajo nujne ukrepe za prihodnost našega planeta in nas vseh.
Internet počasi a zanesljivo dobiva bitko v primerjavi s klasično TV. Še posebej to velja za športne dogodke. Veliki športni dogodki v zadnjem času tekmujejo kdo bo ponudil boljšo, lepšo, inovativnejšo, predvsem pa bolj uporabno spletno mesto za vse, ki želijo spremljati določen dogodek. Včasih je bilo prva naloga organizatorjev zagotoviti TV pokritost dogodka, danes v ospredje stopa internet. Seveda tudi TV ohranja svojo mesto, a brez podpore interneta si uspešne “mediazacije” dogodka več ne moremo predstavljati.
Prijetno sem bil presenečen, ko sem spremljal spletne strani ženskega WTA turnirja Slovenia Open v Portorožu. Spletno mesto je izjemno pregledno, lepo oblikovano in predvsem aktualno. Vsebuje informacije za novinarje, obiskovalce, tekmovalce in druge zainteresirane skupine, hkrati pa je lahko v ponos tudi sponzorjem turnirja. Upam, da se bo še kak slovenski organizator potrudil in ustvaril spletno mesto, ki mu bo v ponos. Spletne strani niso same sebi v namen, zato se je potrebno stvari lotiti premišljeno in ambiciozno. Organizatorji WTA turnirja Slovenia Open v Portorožu so to naredili odlično. Seveda pa internet ponuja še več možnosti in priložnosti in bo potrebno spletne strategije v prihodnje še dopolnjevati.
Za odlične spletne strani so potrebna finančna sredstva. Malo denarja malo muzike pravijo. Tudi v tem poslu bo to držalo, a veliko denarja še ne naredi dobrih in uporabnih spletnih strani. Prva naloga organizatorjev je, da definirajo cilje, da vedo kako jim spletno mesto lahko koristi. Imeti morajo resurse, ki bodo skrbeli za spletno stran. Nič ni slabšega od zapoznelih in nekvalitetnih informacij.
In potem je potrebno najti firmo, ki bo skrbela za izdelavo spletnega projekta in nudila vso podporo. Tukaj je ponavadi zatakne pri potrebnih finančnih sredstvih. Ena od najboljših rešitev je, da se poskuša najti podjetje, ki bo stopilo v sponzorsko razmerje z organizatorjem. Tako se prihrani večina sredste, hkrati pa je to tudi garancija, da bo spletni projekt kvaliteten. Resna podjetja, ki se ukvarjajo z spletnimi rešitvami si najbrž ne bodo privoščila slabih projektov, še posebej ne, če je njihovo ime še bolj izpostavljeno skozi sponzorstvo.
Loading ...